V članku je obravnavan trajnostni pristop k mestni prenovi postsocialističnih stanovanjskih sosesk v Sarajevu. Avtorji so proučili območje s stanovanjskimi bloki, zgrajenimi med letoma 1959 in 1976 v občini Novo Sarajevo. V tem obdobju je to območje, na katerem se je mesto širilo od vzhoda proti zah...

Descripción completa

Guardado en:
Detalles Bibliográficos
Autores principales: Aida Idrizbegović Zgonić, Nermina Zagora, Mladen Burazor, Senka Ibrišimbegović
Formato: Artículo
Acceso en línea:https://doaj.org/article/b0554615e6c74c5598b13d8d4654920c
Etiquetas: Agregar Etiqueta
Sin Etiquetas, Sea el primero en etiquetar este registro!
Descripción
Sumario:V članku je obravnavan trajnostni pristop k mestni prenovi postsocialističnih stanovanjskih sosesk v Sarajevu. Avtorji so proučili območje s stanovanjskimi bloki, zgrajenimi med letoma 1959 in 1976 v občini Novo Sarajevo. V tem obdobju je to območje, na katerem se je mesto širilo od vzhoda proti zahodu, simboliziralo družbeni in gospodarski razvoj ter ponazarjalo ideal socialističnomodernističnega urbanizma in arhitekture. Po družbenem, gospodarskem in kulturnem prehodu, ki je v novem tisočletju sledil vojni v devetdesetih letih 20. stoletja, in novogradnjah se več kot sedemdeset let pozneje proučevano območje in mesto spopadata z več izzivi, od propadanja stavbnega fonda do družbenih predsodkov. Eden ključnih izzivov je prilagajanje socialističnomodernistične stanovanjske arhitekture sodobnim zahtevam, povezanim s funkcionalnostjo in trajnostjo stavb. Avtorji v članku predlagajo uvedbo novega urbanega protokola kot sodelovalnega modela, ki združuje orodja in postopke trajnostne mestne prenove ter se hkrati osredotoča na ponovno ovrednotenje, energetsko prenovo in reprogramiranje arhitekturne zapuščine socialističnega modernizma.