V literaturi s področja urbanizma in prostorskega načrtovanja je čedalje več poudarka na potrebi po podrobnejši analizi posledic pandemije COVID-19 na oblikovanje urbanistične politike. Avtorji so v članku obravnavali ključne predloge sprememb urbanističnih politik, ki so se pojavili po pandemiji, i...
Sparad:
| Huvudupphovsmän: | , , , , |
|---|---|
| Materialtyp: | Artikel |
| Länkar: | https://doaj.org/article/7db9767d89ce4eba8e558686e9078677 |
| Taggar: |
Lägg till en tagg
Inga taggar, Lägg till första taggen!
|
| Sammanfattning: | V literaturi s področja urbanizma in prostorskega načrtovanja
je čedalje več poudarka na potrebi po podrobnejši
analizi posledic pandemije COVID-19 na oblikovanje
urbanistične politike. Avtorji so v članku obravnavali
ključne predloge sprememb urbanističnih politik, ki so se
pojavili po pandemiji, in jih povezali z izsledki v literaturi
s področja prostorskega načrtovanja. Osredotočili so se
na dve vprašanji, ki sta neposredno povezani z obravnavano
temo: urbanistično načrtovanje in varstvo okolja.
Izbrana dela so proučili na podlagi pregleda literature in
uporabe analitično-primerjalne metode. Zastavili so si
naslednji raziskovalni vprašanji: 1. Katere ključne teme
s področja prostorskega načrtovanja so bile obravnavane
v razpravah v zvezi s pandemijo? 2. Ali so dela, ki so
pandemijo obravnavala skupaj z urbanističnimi temami,
pomembno prispevala k širši razpravi o institucionalnih
vidikih urbanističnega načrtovanja? Pomembna ugotovitev
je, da je pandemija COVID-19 razkrila posledice
neupoštevanja izsledkov teoretičnega proučevanja pri
oblikovanju javnih politik, kar lahko povzroči družbene
in okoljske neenakosti na svetovni ravni, in razlike med
političnimi in družbenimi sistemi v sprejetih ukrepih za
omejitev širjenja epidemije. |
|---|